Po mesecu pol priprav so slovenski rokometaši uspešno nastopili na olimpijskih igrah v Parizu. Na koncu se sicer ni izšlo za medaljo, a vseeno bodo igre za vedno ostale v spominu in srcu, pravi Staš Slatinek Jovičič.
Novopečeni rokometaš Slovana, 23-letni Staš Slatinek Jovičič, se je poln vtisov vrnil z iger 33. olimpijade v Franciji, kjer je z reprezentanco spisal lepo zgodbo. “Olimpijske igre so zame nekaj največjega, kar se športniku lahko zgodi v karieri. Biti del njih, se jih udeležiti in tekmovati pa je sploh nekaj posebnega. Že kot otrok sem sanjal o tem, da bom zaigral na olimpijskih igrah in bil sem tam. Vse skupaj je enkratno, od izjemnega športnega vzdušja, do tekmovanja in olimpijske vasi – toliko športnikov na kupu, toliko tekmovanj na enem mestu,” je neprecenljivo pravi Primorec, ki se iz Trebnjega seli v prestolnico.
“Nositi dres slovenske reprezentance in igrati za svojo državo je zame največji ponos in velika čast,” dodaja. Navkljub temu, da je bila reprezentanca blizu zgodovinske medalje, na koncu tega ni uspelo uresničiti, zato pravi: “Vtis na koncu je bil sigurno grenkega okusa, saj smo skozi celoten turnir igrali zelo dober rokomet in prišli v polfinale, kjer nam je zmanjkalo malo športne sreče in prav tako na tekmi za tretje mesto. A na koncu, ko pogledam sedaj za nazaj, kakšen uspeh smo naredil, sem hvaležen, da sem bil del tega in olimpijske igre mi bodo za vedno ostale v spominu.”
Časa za počitek pravzaprav ne bo veliko, ekipa Slovana se v sredo (14. avgusta), odpravlja na priprave v Kranjsko Goro. V soboto pa četo Uroša Zormana čaka pripravljalna tekma z Zagrebom.